Fiziki, premiera drame MGL
10.01.2014 Ljubljana
V petek, 10. januarja, se je na velikem odru MGL odvila premiera satirične drame švicarskega dramatika Friedricha Dürrenmatta Fiziki pod režisersko taktirko Borisa Kobala.
Na odru so blesteli Bernarda Oman, Miranda Trnjanin (AGRFT), Nika Rozman, Boris Kerč, Nik Škrlec (AGRFT), Lovro Finžgar (AGRFT), Uroš Smolej, Gašper Tič, Boris Ostan, Jožef Ropoša, Stannia Boninsegna, Jurij Drevenšek in Nejc Cijan Garlatti (AGRFT).
Besedilo je leta 1963 prevedla Maila Golob, prevod za tokratno uprizoritev pa je posodobila Mojca Kranjc. Dramaturginja je bila Alenka Klabus Vesel, za jezik pa je skrbela lektorica Maja Cerar. Likovno podobo so ustvarili scenografka Urša Vidic, kostumograf Andrej Vrhovnik in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Študijsko je kot asistentka dramaturginje pri predstavi sodelovala Evelin Bizjak.
Kratka vsebina: Začetek diši po kriminalki. V elitni psihiatrični bolnišnici ugledne doktorice Mathilde von Zahnd (Bernarda Oman) policijski inšpektor (Jurij Drevenšek) preiskuje okoliščine, v katerih se je zgodil umor. Primer je takoj rešen, morilec je namreč znan: gre za enega od pacientov. Podoben zločin pa se je zgodil tudi pred kratkim. Avtor v uvodu k igri napove, da »se bomo strogo držali enotnosti kraja, časa in dejanja«, kajti »dejanju, ki se godi med norci, je kos samo klasična drama«. In res se celotno dogajanje bliskovito odvije v salonu omenjene ustanove v vsega skupaj nekaj urah. V omenjenem sanatoriju prebivajo trije fiziki. Eden je prepričan, da je Isaac Newton (Uroš Smolej), drugi se ima za Alberta Einsteina (Gašper Tič), tretjemu, Johannu Wilhelmu Möbiusu (Boris Ostan), pa se prikazuje kralj Salomon. Vsi trije so izjemno nadarjeni znanstveniki, meja med genialnostjo in norostjo pa je tanka. Toda v drugem dejanju se zgodi presenetljiv preobrat in nenadoma nič več ni vse tako jasno. Je mogoče, da ti veleumi norost le hlinijo? Le kaj tiči za vsem skupaj? Ima tudi slavna doktorica svoje načrte? Kdo bo koga prelisičil? Začne se igra razkrinkavanj, avtor izjemno spretno in duhovito sprevrača vsako na novo ugotovljeno resnico, da je gledalec ves na trnih. Vse bolj postaja jasno, da je norišnica prispodoba za naš svet.
Fiziki so ena najbolj znanih iger švicarskega dramatika Friedricha Dürrenmatta. Napisana je bila leta 1961, uprizorjena pa leta 1962 – v času, ko je bila hladna vojna med Vzhodom in Zahodom na vrhuncu in je pretila nevarnost uporabe jedrskega orožja. Ob naglem in nezadržnem znanstveno-tehnološkem razvoju se sprožajo številna vprašanja tudi danes in razmišljanja o možnostih zlorab novih znanstvenih odkritij v politične namene prav tako burijo duhove, kot so jih v času nastanka te igre.
Prikaži več
Prikaži manj