63. izvedba Ljubljana Festivala se je pričela včeraj na Kongresnem trgu s filmsko glasbo z oskarjem in grammyjem nagrajenega kitajskega skladatelja in dirigenta Tan Duna. Glasbeno-vizualni spektakel je nadgradil ognjemet z Gradu. Po današnji razprodani Poletni noči, posvečeni ustvarjalnosti Elze Budau, nas v tem tednu čaka še avtorski projekt Tomaža Domicelja.
Čista akustika je avtorski projekt, s katerim Tomaž Domicelj obeležuje 50-letnico svojega delovanja. Danes so njegovi koncerti prej izjema kot pravilo, zato bo njegov prvi popolnoma akustični celovečerni nastop v magičnem okolju Peklenskega dvorišča v Križankah v torek, 30. 6., ob 21.30, še toliko bolj zanimiv. Zanj pripravlja najmanj šest vsebinsko dokaj zaokroženih sklopov pesmi, na primer Avtobiografske, Vizionarske, Etno variacije in podobno. Pri marsikateri skladbi se mu bo pridružil dolgoletni prijatelj, multiinštrumentalist in vsestranski umetnik Lado Jakša.
Tomaž Domicelj je svojo pot glasbenika pričel poleti 1965. leta, ko je na kopališču Kolezija prevzel beat ansambel Helioni, v katerega je takoj povabil še danes aktivna pevca in glasbenika Jerneja Junga in Janeza Bončino - Benča. Helioni so eno sezono razgrajali po srednjih šolah in drugih plesiščih, Tomaž pa je nato že v prvem letniku fakultete odpotoval v Veliko Britanijo, meko evropske in svetovne popularne glasbe. Tam se je prvič resno seznanil s skladatelji pesniki pevci, torej kantavtorji. Po vrnitvi v domovino je hkrati z nastopanjem v raznih ansamblih stopil na samostojno glasbeno pot – z akustično kitaro, orglicami in svojimi ter nekaterimi prevedenimi, a tudi angleškimi in ameriškimi pesmimi (takrat še ne) velikanov te glasbe in poezije.
Tomaž Domicelj je eden redkih v slovenskem in bivšem jugoslovanskem prostoru, ki ustvarja podobno kot ameriški kantavtorji (Billy Joel, Bob Dylan, Bruce Springsteen): v nekaj minutah pove zaokroženo kratko zgodbo. Je izvrsten kitarist z odlično tehniko, njegova kitara in glas zajemata glasbene detajle z vrhunsko izraznostjo. Njegova besedila so raznovrstna, od ljubezenskih do satirično-političnih. Vse, česar se loti, ozemlji s populizmom slovenske konkretnosti in tako odpira možnost identifikacije kar najširšemu krogu ljudi. Njegova glasba ni plitva ali plehka, ampak povezana s stvarnostjo. Z zavedanjem in posluhom se dotika aktualnega, privlačnega in navsezadnje potrebnega, tistega, kar pogrešamo. Nima enosmerne ideje o tem, kaj povedati ljudem z glasbo, in z njo ne rešuje sveta, ker bi s tem spregledal, kaj se dogaja v sedanjosti, danes, ta trenutek.
Zaradi angažiranosti in aktualnosti besedil se ga je prijel vzdevek protestni pevec. Izstopajoča pojava in pojavnost sta ga najprej pripeljali pred televizijske in filmske kamere in šele čez čas tudi na radio in v snemalne studie.
Konec 60. let je Tomaž Domicelj izdal prvo malo ploščo, za katero mu je – tako kot še za marsikatere poznejše izdaje – ovitek naredil znameniti Kostja Gatnik. Začel je nastopati na festivalih in hkrati resneje komponirati tudi tako imenovane popevke, ki pa so vedno vsebovale družbenokritični naboj začenši z uspešnico Zbogom, sin (Alfi Nipič, 1970); sledijo Stara mama in Jutri bo vse dobro (1971), Nič več sam in Mrtev in bel (1972), Življenje je lepo (1974), Danes bo srečen dan (1975), Moja kitara in Ko pravica spi (1977), Jamajka (1978), Avtomat (1979), Hej, Meri in Kamionar (1980), Joj, mami, pankerji grejo (1981), Preveč je kartotek (1982), Špricer blues (1983), Sol (1984) ...
Do danes nadaljevanje tega seznama obsega več kot 400 skladb in ducat albumov.
Prvi album, zgovorno poimenovan Tomaž v živo, je Domicelj objavil konec 1977. Dobro leto pozneje je izšel album 48, na katerem je bilo kar šest uspešnic, sledil je prvi slovenski konceptualni album (omejena naklada tudi na sinjemodrem vinilu) Ženska, ženske, ženski, nato še Kratke domače in leta 1985 Brez zavor, s katerim se je poslovil od slovenske, predvsem pa jugoslovanske glasbene scene, saj je odšel v London.
Po sedemletnem udinjanju na mednarodnem radiu BBC World Service se je leta 1992 vrnil v samostojno Slovenijo in odprl podjetje, založbo in trgovino Dots Records; delovali so skoraj dvajset let. V tem času je Tomaževa pesem Slovenskega naroda sin tako rekoč ponarodela v Na planini je živel; nizali so se albumi – od Človek v ogledalu do Zb(i)rka z Vrha, prek številnih posnetkov in albumov z zasedbo Projekt Triglav (Bivše in bodoče), dobival je vse mogoče nagrade na zamirajočih festivalih, potovanja po treh celinah pa so mu prinesla najrazličnejše sveže življenjske in tudi glasbene izkušnje.
Fotografija: 1 / 104
Številka: 15498X0007
Fotograf: Katja Kodba / mediaspeed.net
Čas posnetka: 00.00.0000 ob 00:00
Velikost: 2500 x 1667
Cena: od 12,20 €
Bodite pravočasno obveščeni o vseh novih dogodkih in svežih fotografijah.