Predstavitev projekta Muzej nacističnega taborišča sovjetskih vojnih ujetnikov, novinarska konferenca
9
02.07.2014 Maribor
8. julija 2014 se bodo visoki predstavniki Ruske federacije in Republike Slovenije udeležili prireditve v nekdanjem vojaškem taborišču Stalag XVIII D, na kateri bo predstavljen projekt Muzej nacističnega taborišča sovjetskih vojnih ujetnikov. Priprave za prireditev so v polnem teku. Obiskovalci si bodo lahko ta dan ogledali prostore nekdanjega vojaškega taborišča Stalag XVIII D, virtualno predstavitev bodočega muzeja, ter manjšo razstavo o zgodovini taborišča in dogodkih, ki so sovjetske vojne ujetnike pripeljali tudi do Maribora, in prisluhnili besedam visokih predstavnikov Ruske federacije, Republike Slovenije in gostiteljice Mestne občine Maribor. Prostor, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno taborišče Stalag XVIII D, je ohranjen in naj bi se v bližnji prihodnosti prelevil v muzej, ki bi mednarodno javnost opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so jim bili priča zidovi nekdanjega carinskega skladišča. Muzej narodne osvoboditve Maribor je s pomočjo Ruske federacije in Muzeja velike domovinske vojne 1941–1945 pridobil kartoteke sovjetskih vojnih ujetnikov ter uniforme in osebne predmete sovjetskih vojakov, ki bodo prikazani na prireditvi, svoje mesto pa naj bi našli v novem muzeju.Taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D, znano tudi kot Stalag 306, je nemški okupator v Mariboru ustanovil takoj po kapitulaciji jugoslovanske vojske. V dokumentih nemške vrhovne komande je bilo prvič omenjeno 1. junija 1941, ko je bilo v taborišču nastanjenih 3838 jugoslovanskih in 208 britanskih vojnih ujetnikov. Pozneje so bili jugoslovanski vojni ujetniki razseljeni zaradi nevarnosti, da bi se vključili v odporniško gibanje, nadomestili pa so jih francoski vojni ujetniki. Število vojnih ujetnikov se je nenehno spreminjalo. Od junija 1941 do zgodnje jeseni leta 1942 je bilo med vojnimi ujetniki daleč največ Francozov, skoraj 7000, Britancev je bilo povprečno okrog 3500.V obdobju med septembrom in decembrom 1941 so nacisti v Stalag XVIII D pripeljali 1432 sovjetskih vojnih ujetnikov. 1. januarja 1942 jih je bilo v taborišču že 5192. Okupator jih je nastanil v carinskem skladišču. Zaradi izčrpanosti, podhranjenosti, nemogočih bivalnih razmer je izbruhnila epidemija tifusa. Večina sovjetskih vojnih ujetnikov je v nečloveških razmerah umrla. 1. aprila 1942 jih je bilo v Mariboru le še 171. Jeseni 1942 je v Maribor ponovno prišlo večje število sovjetskih vojnih ujetnikov; 1. oktobra 1942 jih je bilo 2450.O grozljivih razmerah, v katerih so bivali sovjetski vojni ujetniki, pričajo še žive priče teh dogodkov. V muzeju zgodbe beležijo. Tako je Mariborčan J. R. v svojem pričevanju, ki ga hrani Muzej narodne osvoboditve Maribor, med drugim povedal: »Stražarji, policisti, to so bili taki ljudje, ki niso bili več za fronto. Stražarili so te ujetnike, tudi te Ruse v carinarnici. Prihajali so iz mesta, ker so tam bivali, po Einspielerjevi ulici mimo kovačnice. V kovačnico je vsak rad pogledal, saj se je vedno kaj dogajalo. Eden teh stražarjev je prišel mimo, nasmejan in dobre volje. Očeta je vprašal: 'Kako gre, gospod mojster?', malo pogledal in rekel, da potrebuje verigo. Oče ga je vprašal, kakšna naj bo veriga. Odgovoril mu je, da potrebuje pravo verigo. Oče mu je pokazal verige, stražnik je eno izbral, jo vzel roke in malo pomigal z njo. Ko ga je oče vprašal, zakaj potrebuje verigo, se je nasmejal s posebnim nasmehom in rekel: 'Ruse bom pretepal'.«Janez Ujčič: »To je za Maribor nedvomno zgodovinski dogodek. Začetek prenove muzeja ni samo lokalno in nacionalno obeležje spomina na genocid nad nekdanjimi sovjetskimi vojnimi ujetniki, ampak evropski primer spoštovanja preteklosti ter poziv k dialogu in miru med vsemi narodi.«Tomaž Kancler: »Priprava arhitekturne idejne zasnove muzeja, ki izpoveduje veliko bolečino taboriščnikov, ujetih rdečearmejcev, ki so vstopili v te prostore in v njih večinoma končali svojo življenjsko pot, je pomenila in zahtevala poseben arhitekturni pristop in čustveni napor. Ohraniti avtentičnost obstoječega prostora, umestiti vsebinski redosled vzroka nastankov tovrstnih taborišč in vzbuditi čustva obiskovalcev so vodilo priprave projekta, ki ga prikazujemo v okviru razstave in skozi katerega se sprehodimo v virtualni otvoritvi bodočega muzeja.« Aleksandra Berberih - Slana: »V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo se znašli pred izrednim strokovnim izzivom. Zgodbe, kakršna je ta o sovjetskih vojnih ujetnikih v taborišču Stalag XVIII D, ne smejo biti pozabljene, predvsem ne v času, ko se začenjamo pripravljati na 70. obletnico konca druge svetovne vojne.«
Prikaži več
Prikaži manj