V kakšni državi želimo živeti, javna tribuna gibanja Bodi sprememba
13.01.2022 Maribor
Na javni tribuni z naslovom "V kakšni državi želimo živeti?" so razpravljali antropologinja Vesna Vuk Godina, pravnica in ekonomistka Janja Hojnik, zgodovinar in politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič, pravnik Anže Erbežnik in nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki je decembra napovedal svojo vrnitev na politični parket.
Sogovorniki so razpravljali o pluralnost vrednot v Sloveniji. Luka Lisjak Gabrijelčič je razložil, da je bilo področje Slovenije zgodovinsko gledano izredno raznoliko in so se tudi na podlagi tega oblikovale različne vrednote, zaradi katerih pa samo po sebi še ne prihaja do težav. "Problem pa je, ko pride politični sistem v krizo, in potem vprašanje razklanosti postane gromozanski problem, saj nimamo več mehanizmov, s katerimi bi upravljali s temi različnostmi. Tudi tujci, ki opazujejo Slovenijo, opažajo kričečo polariziranost - ni se več mogoče usesti skupaj in razumno predebatirati in doseči delujočega kompromisa."
Predsednik društva Bodi sprememba Luka Jazbec je v uvodnih besedah poudaril, da moramo skupaj ugotoviti, kam bi radi šli, saj ko »bo jasen cilj, bo jasna tudi pot. Pot moramo skupaj prehoditi s spoštovanjem, s ponosom in z zavedanjem, da moramo drug drugega podpirati. Pot moramo prehoditi vztrajno, zagnano, pogumno, s sočutjem. Prehoditi jo moramo v dialogu in s spoštovanjem ter združevati ljudi, ki mislijo dobro. Vsi smo namreč vredni spremembe in skupaj jo bomo dosegli«. Gospod Jazbec je še povedal, da se je od danes dalje možno tudi včlaniti v društvo in prisotne pozval k aktivaciji.
Dr. Janja Hojnik je uvodoma poudarila, da ima Slovenija dober pravni sistem, a » da pravo samo na papirju in samo po sebi še ne zagotavlja pravne države«. Problem je izvrševanje pravnega sistema in dojemanje svojih pravic znotraj pravnega sistema, je dodala dr. Hojnik. Dr. Anže Erbežnik je glede vladanja trenutne Vlade RS z odloki poudaril, da je temeljno pravno načelo, da »morajo biti podzakonski akti usklajeni s krovnimi pravnimi dokumenti«. Dr. Anže Erbežnik je ob tem povedal, da »pravna država v formalnem smislu seveda obstaja, a se v vsebinskem idejnem smislu vedno znova zapolnjuje, ker se pojavljajo vedno novi izzivi«.
Dr. Vesna Vuk Godina je povedala, da je idealna država tista, kjer se dobrobit ljudi vedno postavlja nad profit. Za tako idealno državo, bi potrebovali socialno revolucijo, saj tak sistem terja konec kapitalizma. A realna država je tista, ki zagotavlja vsaj temeljno spoštovanje delitve oblasti in neodvisnost medijev, kulture, sodstva. »Danes pa živimo v državi, kjer se iz političnih razlogov menja vodstva kulturnih institucij«, je opozorila. Dodala je, da socialna država v zatonu, čeprav je na svetu denarja toliko, da nihče ne bi smel umirati od lakote. »Gre za vprašanje, kako naj se denar deli – potrebujemo egalitarnost in redistribucijo«, je dodala dr. Vuk Godina in pristojno ministrstvo poimenovala Ministrstvo za neenake možnosti. »Nedopustno je, da kdorkoli nima denarja za preživetje. Bolnim, starim, otrokom, mora socialna država zagotavljati enake možnosti«, je opozorila in sicer tudi zato, ker je »nediskutabilni moralni standard (za Slovence), da pomagamo najšibkejšim«.
Dr. Robert Golob se je strinjal, da »moramo pri vrednotah iskati skupni imenovalec«. Različna mnenja bogatijo, »a spoštljivost mora biti osnovna vrednota, da lahko skupaj rastemo. Ali smo na levi ali na desni, koga to zanima«, je opozoril dr. Golob. »Prepričan sem, da je lahko sistem in socialno pravičen in liberalen«, je povedal dr. Golob in dodal, da je dober primer GEN-I, kjer tržno usmerjeno podjetje zagotavlja, da se cena energije ne bo višala ne glede na razmere na trgu. Povedal je, da moramo iskati temeljno ravnovesje med ekonomsko uspešnostjo in socialno državo ter izpostavil mehanizem UTD, ki ga lahko apliciramo le na del prebivalstva (starejši, otroci). Opozoril je, da mora biti »podnebna agenda v naslednjih vladah osrednja agenda, saj bo podnebna agenda spremenila vse, tudi strukturo gospodarstva«. Države, ki tega ne bodo upoštevale, bodo poraženke zgodbe, saj bodo nenazadnje zelena delovna mesta tista, ki bodo imela najvišjo dodano vrednot. Opozoril je, da aktualni premier trdi, da bo Slovenija čez 5 let osvobojena. »A ključno vprašanje je, česa jo bomo osvobodili in kako? Prepričan sem, da moramo Slovenijo osvoboditi strahu in sicer s sodelovanjem ter spoštljivostjo«. Države namreč ne osvobajaš s strahom in represijo, države ne osvobajaš z mantro 'izselili se bomo iz te države'. Zaključil je, da »ni nov obraz, saj že desetletja deluje v politiki in natančno ve, kaj se s človekom zgodi, ko dobi oblast. Ključno vprašanje je, kaj je človek počel, preden je prišel na oblast. Če ni v svoji zgodovini nič ustvaril, potem tudi na oblasti ne bo ustvarjeno nič«.
Prikaži več
Prikaži manj