Eden najplodovitejših in kompleksnih umetnikov hrvaškega prostora je tiste vrste ustvarjalec, ki svoje delo oziroma motiv doživlja z vsem svojim bitjem, emotivno in intelektualno, hkrati pa se zaveda, da se mu lastno umetniško delo v vsej svoji zapleteni slojevitosti nenehno izmika, saj celotne fenomenologije umetniškega ustvarjanja ni mogoče vedno racionalno obrazložiti.
Središčni motiv Popovićevih del, s katerim se obsesivno in popolnoma predano ukvarja v vseh likovnih tehnikah (risba, grafika, slika, skulptura), je človeško telo. Umetnikove figure, torzi in glave so anatomske študije, ki nastajajo z raziskovanjem notranjosti človekovega duha v prostoru in času, zaznamovanem s tesnobo, strastmi in trpljenjem, polne so sugestij, iluzij in provokacij, ki se prepletajo z mističnimi in erotičnimi poželenji. Vsaka od Popovićevih figur, med katerimi prevladujejo ženske, bije boj med dobrim in zlom, ki je obenem borba za življenje in smrt.
Zaščitni znak Popovićeve ustvarjalnosti je erotika in v okviru le-te ima tematika Marije Magdalene prav posebno mesto. S to temo se ukvarja že od leta 1973, ko je nastala prva risba Magdalene v metamorfozi. Biblijska Magdalena se je sicer pokorila, vendar ji kljub temu ne moremo odvzeti elementa senzualnosti. In prav senzualnost in mistika, erotično in sakralno so dvojnosti, na katerih temelji likovni ciklus Dimitrija Popovića, na katerega se navezuje tudi njegovo najnovejše prozno delo, roman »Razpelo strasti« (Raspeće strasti, Založba Ljevak, 2008). Ciklus Marije Magdalene je nastajal od leta 1973 do 2008 in tako postal kompleksna tvorba, ki zajema 70 del v različnih tehnikah, ki so bila predstavljena na pregledni razstavi decembra 2008 v zagrebških Klovičevih dvorih, razstavo pa je pospremila tudi monografija.
Prepletanje in povezovanje mitoloških, literarnih ali zgodovinskih ženskih likov Dimitrije Popović obvladuje izjemno suvereno. Evo, Judito, Marijo Magdaleno, Meduzo, Dalilo, Kleopatro, Floro, Ledo, Mona Liso (Gioconda) ali Marylin brez kančka strahu sname iz piedestala, jih postavi na obdukcijsko mizo, kjer skalpel zamenja za svinčnik, pero in čopič.
Mnoge Popovićeve stvaritve bi lahko smatrali kot provokativne. Biblija je namreč temeljni izvor mnogih Popovićevih likovnih, predvsem pa literarnih del. Literarno delo »Veronikin prt«, ciklus slik na temo »Dantejev pekel«, ciklus razpel, imenovan »Corpus Mysticum«, in najbolj kompleksen ciklus »Marija Magdalena« so bili interpretirani tudi kot provokativni in šokantni, ali celo kot žalitev verskih čustev, kar pa Popović zavrača, saj gre kvečjemu za nepoučenost. Prav v ciklusu »Corpus Mysticum«, ki je pospremljen z istoimenskim literarnim delom, se s to kompleksno temo ukvarja tako iz slikarskega, filozofskega, teološkega, psihološkega, zgodovinskega, literarnega in nenazadnje likovno-teoretskega zornega kota in daje več odgovorov na morebitne dvome o sporočilnosti svojih del. Pravzaprav je največji kompliment ciklusu »Razpel« izrekel prav papež Janez Pavel II, ki je bil nad sliko Golgota, ki jo je dobil v dar od visoke hrvaške delegacije v Vatikanu, preprosto impresioniran.

Dimitrije Popović je rojen v Cetinju leta 1951. Akademijo za likovno umetnost je končal v Zagrebu. Že med študijskim bivanjem v Parizu leta 1974 je spoznal pariškega zbiratelja Davrierja in v okviru njegove zbirke razstavljal leta 1978 v galeriji Alexander Braumtiller skupaj z nadrealisti in Salvadorjem Dalijem. Leta 1978 je ob 500. obletnici Leonarda da Vincija razstavljal v milanski Palazzi Sormani, prav tako z najuglednejšimi slikarji sveta v Rimu, ob dvatisočletnici krščanstva. Dimitrije Popović je bit tudi eden od petnajstih svetovnih umetnikov, likovnih kritikov in filozofov, ki so bili povabljeni, da odgovarjajo na pisma papeža Janeza Pavla II, ki so bila objavljena v knjigi »Umetniki odgovarjajo papežu« pri milanski založbi Sri-spa Milano 2003.
Vsestranski umetnik z izjemno bogatim likovnim opusom se med drugim ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem. Seriji plakatov za predstave Hrvatskog narodnog kazališta iz Zagreba je nazadnje dodal še plakat za operno predstavo »Traviata« Opere in baleta SNG Maribor, ki jo je spremljala tudi razstava.

Razstava plakatov bo od 26. februarja 2009 (otvoritev ob 18.00) do konca marca na ogled tudi v preddverju gledališke in koncertne dvorane v Lendavi.