V Ljubljani se je s položitvijo spominskih znamenj, tako imenovanih spotikavcev, obeležil spomin na 23 slovenskih Judov, ki so bili žrtve holokavsta. Slovesnosti sta se udeležila predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik državnega zbora Matej Tonin, kjer sta z Guntherjem Demnigom, avtorjem projekta, na Cankarjevem nabrežju ob Ljubljanici slovesno umestila prvi spominski kamen. Ob tej priložnosti je predsednik Borut Pahor imel še nagovor.
"Spotikavci" oz. kamniti tlakovci, prevlečeni s slojem medenine z imeni žrtev, so umeščeni v tla pred stavbami, v katerih so bila zadnja znana prebivališča Judov, preden so podlegli nacističnemu nasilju. Umetnik Demnig je projekt predstavil leta 1992 in od tedaj je v 22 državah po svetu postavljenih že več kot 61.000 takšnih obeležij. Do konca leta naj bi postavili prvih 23 obeležij za osebe, za katere je direktorju Judovskega kulturnega centra Robertu Waltlu ter zgodovinarju in direktorju Sinagoge Maribor Borisu Hajdinjaku, uspelo najti nesporno dokumentacijo o njihovem bivanju v Ljubljani. Akcijo bodo nadaljevali še v prihodnjih dveh letih, so sporočili iz Judovskega kulturnega centra.
Gre za največji decentraliziran spomenik žrtvam nacističnega preganjanja na svetu, posvečen spominu na Jude, Rome, istospolno usmerjene in invalide, ki so trpeli in umrli v času holokavsta.