Severa Gjurin, vsestranska umetnica in pevka, ki se ukvarja tako z glasbo kot z likovno umetnostjo je izdala novi album Ali je še kaj prostora?. Premierno ga je predstavila novinarjem, ki so se zbrali v Parku pred Cankarjevim domom.
Leto 2020, ki je zaznamovalo vse v zabavni industriji, je bilo za Severo uspešno, saj je uspela posneti nove skladbe. Leto pa je zaznamovalo tudi sodelovanje z Zavarovalnico Triglav in pesem Lahko noč skrbi.
Zraven pesmi Kakor da se nič ni zgodilo, so našle prostor na Jugu, še spet Nekoč, nekje, Sonce ti od nekdaj gori, gori gre.
Na predstavitvi albuma jo je spremljal brat Gal, prav tako uspešen glasbenik, ki je pred korono ustvarjal v Kanadi.
Diplomirana likovna pedagoginja ustvarja mešanico džeza, popa in roka s poudarkom na akustiki in umirjenosti. Svojo pot je začela kot pevka glasbene zasedbe Olivija, avtor pesmi je njen brat Gal Gjurin, skupaj pa ustvarjata in nastopata že od najstniških let. Postopno je prešla v samostojno glasbeno kariero in soavtorstvo. Njena aktualna zasedba je kvartet, sestavljajo jo kontrabasist in basist Žiga Golob, kitarista Dejan Lapanja in Uroš Rakovec ter bobnar in tolkalist Blaž Celarec.
Sodelovala je z mnogimi poznanimi glasbeniki, kot so Vlado Kreslin s pesmijo Abel in Kajn, z Borutom Činčem je snemala Časovne skice, z Galom Gjurinom je sodelovala v simfoničnih projektih idr. Njen vokal zasledimo v filmu Hit poletja,zanj je prispevala naslovno pesem, ter v filmu Iron Skys pesmijo Take Me to Heaven(predelava Srne). S svojimi nastopi da vedeti, da je tudi v Sloveniji še kako mogoče ustvarjati pop glasbo na najvišji ravni. Njeni zdaj redni koncerti v SiTi teatru in ljubljanski SNG Drama pa so že nekaj let popolnoma razprodani.
Poleg glasbene kariere se posveča tudi likovnemu izražanju in pedagogiki, za kar se je izšolala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Svoje znanje rada deli na delavnicah za otroke in mladino, njihovo ustvarjalnost spodbuja z manj običajnimi ‘funky’ likovnimi nalogami. Vonje ali okuse pretvori v slike, predstavlja in nevede sklepa analogije med simbolnimi vrednostmi in materiali, teksturami ter oblikami občutenega. Vodila je v galerijah, učila na zunajšolskih programih, pripravah za vpis na oblikovno šolo, še vedno pa izvaja delavnice, predvsem senzorne. VIR:
https://www.uni-lj.si/alumni/nasi_alumni/alumni/2018060510091967