Bili smo na premieri drame In podgana se je smejala, Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Dramo v kateri igrajo Andrej Murenc, Jagoda, Lučka Počkaj, Eva Stražar in Manca Ogorevc smo spemljali na Malem odru. Gre za predstavo o holokavstu in o tem, kako spomin postaja zgodba, zgodovina pa se postopoma spreminja v mit, skozi pretresljivo zgodbo otroka. Občinstvu se bo prvič predstavila nova članica Eva Stražar.
Ustvarjalci predstave so prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi, prevajalec songov Milan Dekleva, režiser Yonatan Esterkin, dramaturginja Tina Kosi, scenografka Urša Vidic, kostumografka Tina Bonča, avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt, lektor Jože Volk, oblikovalci svetlobe Uroš Grojanc, Ian A. Brooks in Yonatan Esterkin ter oblikovalec videa Atej Tutta.

Nava Semel (1954–2017) je bila uspešna izraelska pisateljica in dramatičarka, uveljavljena tudi v mednarodnem prostoru. Objavila je dvajset knjig, številne so bile prevedene v tuje jezike. Bila je prejemnica več nagrad, med drugim je leta 1996 prejela nagrado izraelskega ministrskega predsednika za literaturo in leta 1994 francosko nagrado mediteranskih pisateljic. Leta 2007 je bila izbrana za žensko leta na področju literature v mestu Tel Aviv.

Nava Semel (1954–2017) je bila uspešna izraelska pisateljica in dramatičarka, uveljavljena tudi v mednarodnem prostoru. Objavila je dvajset knjig, številne so bile prevedene v tuje jezike. Bila je prejemnica več nagrad, med drugim je leta 1996 prejela nagrado izraelskega ministrskega predsednika za literaturo in leta 1994 francosko nagrado mediteranskih pisateljic. Leta 2007 je bila izbrana za žensko leta na področju literature v mestu Tel Aviv. Njen najuspešnejši roman In podgana se je smejala je izšel leta 2001. Po njem je nastal operni libreto, v Gledališču Celje pa bo prvič uprizorjen v dramskem gledališču.
Vnukinja mora za šolo napisati projekt, ki govori o preživelih iz holokavsta. Njena babica ga je preživela, zato jo obišče z namenom, da bi ji povedala svojo zgodbo. Babica se teh časov ne spominja rada in ne zmore povedati vnukinji, da so jo kot petletno deklico starši zaupali kmečki družini, ki jo je imela zaprto v podzemni jami za skladiščenje krompirja. Tam je bila njena edina družba podgana, kmetov že odrasli sin pa jo je pogosto posiljeval. Babica uspe povedati le zgodbo o stvarjenju sveta, v katerem podgana od boga zahteva dar smeha. Deklica skuša v šoli predstaviti projekt, a si zaradi pomanjkanja informacij napačno interpretira babičino zgodbo.
V osrednjem delu drame se na spletu pojavi poezija, ki razkriva kaotičen, narobe obrnjen svet otroka, skritega v temi. Ta spletna stran postane osnova za priljubljeni mit Deklica in podgana. Prihodnost je prikazana v televizijski oddaji, kjer se izkaže, da se je človeštvo do skrajnosti zbanaliziralo. 
Dramatizacijo uokvirja duhovnikova zgodba, ki v času vojne sprejme otroka k sebi. V prizadevanju, da bi deklici povrnil govor, upanje in vero v boga ter človeštvo, ugotovi, da je sam vse to izgubil.  
Dramatizacija Tine Kosi bo v prihodnjih mesecih premierno uprizoritev doživela tudi v Združenih državah Amerike, natančneje v okviru centra Hillel na Univerzi Kalifornija v Los Angelesu, prav tako v režiji Yonatana Esterkina.