Mediaspeed.net Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

59 02.10.2012 Maribor

Razstava z naslovom »Danes sem bil obsojen na smrt« prikazuje nasilje nad talci na slovenskem Štajerskem med leti 1941–1945. Najhujša oblika okupatorjevega nasilja nad slovenskim prebivalstvom je bilo streljanje talcev. To so bili sodelavci ali pripadniki osvobodilnega gibanja, ki so jih nacisti med vojno usmrtili, njihovo smrt pa objavili z razglasi. Ljudi, ki so bili usmrčeni, ni obsodilo nobeno sodišče. O usodi političnih osumljencev oziroma jetnikov je odločal komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. Smrtne kazni je izrekal na podlagi predlogov, ki so jih pripravili posamezni referenti tajne državne policije. Pravico do pomilostitve je imel le šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem. Z odločbo o smrtni kazni so bili politični jetniki seznanjeni neposredno pred ustrelitvijo. V zadnjih trenutkih svojega življenja so lahko napisali poslovilna pisma svojim najdražjim. V pismih, ki sodijo med najbolj pretresljive dokumente iz narodnoosvobodilne vojne, tolažijo svojce, jih hrabrijo in jim utrjujejo vero v zmago nad okupatorjem. Po 2. oktobru 1942 pisanje poslovilnih pisem ni bilo dovoljeno, zato so jih nekateri pisali na skrivaj. V prvih dveh letih vojne so Nemci streljali talce na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru in na dvorišču sodnih zaporov v Celju, po 10. marcu 1943 pa v krajih, kjer so partizani izvedli večje oborožene akcije. V Mariboru so prvič streljali talce 24. in 25. avgusta 1941. Ustreljenih je bilo 13 pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja. Med 30. julijem 1941, ko so Nemci v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili prvih deset članov krške uporniške skupine, pa do zadnjega objavljenega streljanja 3. aprila 1945 je bilo na slovenskem Štajerskem ustreljenih 66 skupin talcev, eno skupino pa so obesili. Med 1590 usmrčenimi je bilo 82 žensk. Žene in dekleta so streljali le v prvih dveh letih vojne, od leta 1943 pa so jih pošiljali v koncentracijska taborišča. Največ talcev, kar 866, je bilo ustreljenih leta 1942, v času okupatorjevega najhujšega nasilja nad slovenskim narodom. V enem samem popoldnevu, 2. oktobra 1942, so na dvorišču mariborskih sodnih zaporov usmrtili 143 talcev. Posmrtne ostanke talcev, ustreljenih v Mariboru in Celju, so Nemci s kamioni odpeljali v Gradec, kjer so jih zažgali v krematoriju oziroma jih pokopali na graškem pokopališču. Po narodnosti je bilo med talci največ Slovencev, le okoli 30 jih je pripadalo drugim narodom, med njimi je bilo največ Hrvatov in Srbov. Leta 1943 sta bila ustreljena tudi dva Grka, v letih 1944 in 1945 pa pet sovjetskih državljanov različnih narodnosti. Po poklicu je bilo med njimi največ delavcev, kmetov in obrtnikov. Največ žrtev, kar 689, je bilo ustreljenih v Mariboru, v Celju 374, v drugih krajih pa je bilo usmrčenih 527 ljudi. Ustreljeni so bili organizatorji osvobodilnega gibanja v severovzhodni Sloveniji, med njimi narodni heroji Slavko Šlander, Slava Klavora, Franc Vrunč, Jože Hermanko in Jože Kerenčič. Število ustreljenih Slovencev je bilo med vojno še dosti večje, nacisti namreč vseh usmrtitev niso objavili z razglasi. Ob pismih, ki so jih pred nasilno smrtjo napisali talci, bodo na razstavi na ogled še arhivsko in fotografsko gradivo ter osebni predmeti ljudi, o katerih razstava pripoveduje. Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor: »V Muzeju narodne osvoboditve Maribor se trudimo, da bi bili naši projekti raznovrstni in prilagojeni različnim ciljnim skupinam. Pridejo pa obletnice, ki jih vsekakor ne gre spregledati. 2. oktobra 1942 je bilo v Mariboru usmrčenih kar 143 talcev. Sedemdesete obletnice tega dogodka se z razstavo spominjamo, v opomin in z željo, da se kaj takšnega ne bi več nikoli zgodilo. Muzej se ponaša z izrednimi zbirkami iz obdobja druge svetovne vojne, zbirka poslovilnih pisem talcev je prav gotovo ena najbolj pretresljivih pričevalcev naše preteklosti.« Mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave: »Obiskovalci si bodo ob sklopu o streljanju talcev na razstavi ogledali še sklop o nasilju nad svojci talcev in partizanov, ukradenih otrocih in poslovilna pisma prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Slovenski fanti, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko so bili zaradi pobega iz nemške vojske oziroma sodelovanja v odporniškem gibanju obsojeni na smrt.«

Prikaži več Prikaži manj

DOGODKI - RAZNO

Deli dogodek

Jože Vrhnjak, predsednik Sekcije za ohranjanje spomina na talce, Združenje borcev za vrednote NOB Maribor, dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave in dr. Marjan Žnidarič, podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Maribor ter nekdanji direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Ivan Žižek, arheolog Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave, Ivan Žižek, arheolog Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Simona Tripkovič, muzejska svetovalka in dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Igor Vodnik, mariborski zbiratelj
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in ...
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Obiskovalka
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Lojze Cvetko in Borut Cvetko, direktor Mediaspeed
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Dr. Marjan Žnidarič, podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Maribor ter nekdanji direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Jože Vrhnjak, predsednik Sekcije za ohranjanje spomina na talce, Združenje borcev za vrednote NOB Maribor, ..., ...
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Miran Mikl, podžupan MOM in dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Miran Mikl, podžupan MOM, dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Mag. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in avtorica razstave, Miran Mikl, podžupan MOM ter dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

Miran Mikl, podžupan MOM
Danes sem bil obsojen na smrt, odprtje razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor