Vse več ljudi se zaveda okoljske krize in potrebe preudarne rabe naravnih virov , temu pa sledi tudi električna mobilnost kot način prevoza z manjšimi izpusti CO2. Ogljični odtis električnega avtomobila je namreč vseeno manjši od odtisa avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem. In tako ostaja prodaja električnih vozil tudi v Sloveniji kljub trenutni krizi z energenti zelo dinamična in postaja med uporabniki vse bolj predmet pogovora.  V segmentu povsem električnih vozil je še vedno, nakljub velikanskemu napredku in ponudbi konkurentov, nekako referenčen model Renault ZOE. V prodaji je že skoraj desetletje in je na zunaj v svoji aktualni, že tretji generaciji doživel sicer le malo sprememb, njegov doseg in moč pa so Renaultovi inženirji ves čas povečevali in mu namenili tudi nekaj posodobljene tehnološke opreme, a ZOE v tem v primerjavi s tekmeci že zelo zaostaja. Tako, na primer, posodobitve na področju varnosti pri tem modelu niso prinesle napredka, temveč prej nazadovanje, ZOE se je namreč kljub omenjenim posodobitvam na letošnjem preizkusu varnosti slabo odrezal – združenje EURO Ncap, ki v Evropi vsako leto testira, kako varni so avtomobili na naših cestah, mu je dalo najslabšo možno varnostno oceno. Združenje je namreč nedavno zaostrilo pogoje za določene reference, Renault pa temu pri modelu ZOE ni mogel slediti. Slabo zaščito potnikov gre pripisati predvsem zamenjavi zračne blazine in zastarelim asistenčnim sistemom, ki žal ne posegajo dovolj aktivno, da bi preprečili morebitne trke. Zato pa so pri Renaultu vložili več denarja v razvoj njihovega najnovejšega tehnološkega diamanta – električnega Megana, ki bo že letos zapeljal tudi na naše ceste. ZOE je cenovno dosegljiv in za vsakodnevno uporabo vsestranski električni avtomobil. Elektronska prestavna ročica, samodejna parkirna zavora in indukcijski polnilnik za pametni telefon zahtevajo le minimalni srednji greben, zato so kljub mestnim meram  vozila tudi potniki na zadnjih sedežih še vedno deležni zadovoljive prostornosti. Trditev, da s svojo prostornostjo z lahkoto zadovoljuje običajne družinske potrebe, sicer ne bi bila na mestu, s svojim dosegom pa z lahkoto izpolnjuje potrebe vsakodnevne mobilnosti in omogoča tudi daljše vožnje, čeprav mi med testiranjem nismo prišli do dosega 395 kilometrov po WLTP. A upoštevati moramo tudi vremenske dejavnike, ki predstavljajo pri električnih vozilih znaten vpliv na porabo energije – ko smo se vozili z ZOEjem, je bilo zunaj razmeroma hladno in deževno, kar pa vpliva, prav tako kot slog vožnje, tudi na doseg električnega avtomobila. Če pa ob vremenskih anomalijah upoštevamo še obseg naše avtocestne mreže, vidimo, da nas je ZOE že z enim samim polnjenjem potegnil skoraj čez celo Slovenijo, saj smo naredili le nekaj manj kot 300 kilometrov. Če vemo, da je povprečna dnevna dolžine vožnje z mestnim avtomobilom v Evropi približno 30 kilometrov, nam bo poln akumulator zadostoval za cel teden takih voženj. Za ZOEja bomo plačali od dvajset in vse tja do štirideset tisoč evrov – končna cena je namreč odvisna od izbire opreme in tudi od tega, ali baterijo najameš ali kupiš, pa tudi od subvencije eko sklada in ugodnosti v obliki različnih popustov.