V 80. letu starosti je umrla Milena Zupančič, ena najvidnejših in najbolj cenjenih slovenskih gledaliških in filmskih igralk. V skoraj šest desetletij dolgi karieri je ustvarila več kot 200 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog ter se s svojim igralskim opusom zapisala med osrednje osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Novico o njeni smrti je sporočila RTV Slovenija.

Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah. Za igralski poklic se je odločila že kot najstnica, leta 1965 pa se je vpisala na takratno Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Študij je končala leta 1969 in istega leta postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega.

Njena izjemno bogata gledališka pot jo je pozneje vodila v Slovensko mladinsko gledališče in SNG Drama Ljubljana, nastopala pa je tudi na številnih drugih slovenskih in jugoslovanskih odrih. V desetletjih ustvarjanja je oblikovala številne velike dramske like ter veljala za igralko izjemnega razpona, prezence in interpretativne moči. Zadnja leta se je spopadala z boleznijo, vendar je ostajala povezana z odrom in igrala, kadar ji je zdravstveno stanje to dopuščalo. 

Čeprav je ustvarila izjemen gledališki opus, jo je širše občinstvo morda najbolj vzljubilo prav na filmskem platnu. Leta 1973 je v filmu Cvetje v jeseni režiserja Matjaža Klopčiča odigrala Presečnikovo Meto. Njena interpretacija enega najbolj prepoznavnih ženskih likov slovenskega filma je zaznamovala generacije gledalcev, film pa je postal ena najbolj priljubljenih slovenskih filmskih klasik.

Meta je bila le ena izmed številnih velikih vlog v njeni karieri. Zupančičeva je med drugim igrala v filmih Vdovstvo Karoline Žašler, Idealist, Dediščina, Christophoros, Moj ata, socialistični kulak in Srečen za umret ter sodelovala pri številnih televizijskih projektih.

Njena kariera je obsegala več kot 200 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog, pri čemer je znala enako prepričljivo ustvarjati intimne, krhke like kot izrazito močne in kompleksne ženske osebnosti.

Za svoje ustvarjanje je prejela praktično vsa najpomembnejša slovenska igralska in kulturna priznanja. Leta 1993 je prejela Prešernovo nagrado za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture, leta 1999 pa Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralsko ustvarjanje na gledališkem odru. Leta 2016 je prejela zlati red za zasluge za svoj ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti ter zavzemanje za kulturo solidarnosti.

Med priznanji za življenjsko delo so bili tudi nagrada bert, Badjurova nagrada za življenjsko delo in odličje Marija Vera. Njeno delo je bilo cenjeno tudi zunaj slovenskih meja. Nagrajena je bila na številnih festivalih nekdanje Jugoslavije in v tujini, med drugim na puljskem filmskem festivalu, Sterijevem pozorju in festivalu MESS, leta 2015 pa je prejela tudi naziv igralka Evrope. Leta 2025 je postala častna meščanka Ljubljane.

Milena Zupančič ni bila le ena najbolj prepoznavnih slovenskih igralk, temveč obraz več obdobij slovenskega gledališča in filma. Njene vloge so spremljale več generacij gledalcev, njen ustvarjalni opus pa je postal neločljiv del slovenske kulturne dediščine.

Njena prisotnost je segala tudi onkraj odra in filmskega platna. O svojem poklicu, kulturi in družbi je govorila odkrito ter se javno zavzemala za pomen umetnosti in solidarnosti. Tudi njeno zasebno življenje je bilo tesno povezano s slovenskim gledališkim prostorom. Med letoma 1973 in 1977 je bila poročena z igralcem Radkom Poličem, pozneje pa z režiserjem in dramatikom Dušanom Jovanovićem. V zakonu z Dušanom se jima je rodila hči Maša.

Z Mileno Zupančič se poslavlja ena velikih dam slovenskega igralstva. Za njo ostajajo vloge, ki so že zdavnaj presegle čas svojega nastanka, od Mete v Cvetju v jeseni do številnih velikih gledaliških interpretacij – in spomin na igralko, ki je skoraj šest desetletij soustvarjala zgodovino slovenskega gledališča, filma in televizije.